Ginko biloba
  • Bilobil

  • Vaš um v vrhunski formi.

Kaj o ginku svetujejo strokovnjaki?

Nasvet farmacevtke

Alenka Dular Koritnik, mag. farm., Lekarna na Vidmu, Krško

Ko postajamo starejši, je težav s pozabljivostjo veliko več in začne nas skrbeti, ali gre za običajno, normalno obliko pozabljivosti ali pa morda ta pozabljivost že spada med zgodnje bolezenske znake demence. Pričakovana življenjska doba je vse daljša, ljudi z motnjami spomina pa vse več.

K učinkovitejšemu zdravljenju motenj spomina je v skupini zdravil rastlinskega izvora nedvomno veliko prispeval ginko (Ginkgo biloba). V mnogih pogledih je posebna zdravilna rastlina. Njegov izvleček blagodejno deluje na ožilje, izboljša mikrocirkulacijo in s tem tudi preskrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi. Pri nas je dostopen kot zdravilo za samozdravljenje z imenom Bilobil, ki je kakovosten, varen in učinkovit izdelek. Na voljo je v treh različnih jakostih. Svetujemo ga starejšim z motnjami spomina in koncentracije, saj dokazano izboljša pomnjenje. S tem se izboljša ocena zbranosti in odzivov na okolico. Primeren je tudi za aktivne ljudi v času intenzivnega miselnega napora (npr. pri številnih obveznostih na delovnem mestu, med študijem, v izpitnem obdobju), saj pomaga omiliti učinke oksidativnega stresa na organizem in tako izboljšuje sposobnost koncentracije. Klinične študije dokazujejo, da je učinkovit tudi pri šumenju v ušesih, vrtoglavici in pri motnjah prekrvitve okončin. Za slednje ga svetujemo predvsem starejšim. Seveda pa farmacevti pri svetovanju vedno opozorimo tudi na morebitne medsebojne učinke z drugimi zdravili.

Ginko – zdravilna rastlina, ki izboljša spomin in koncentracijo

doc. dr. Damjan Janeš, mag. farm., Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani

Ginko ni blagodejen samo za starostnike in bolnike, ampak je zaradi svojih učinkov in zaščitne vloge izredno pomemben tudi za mlajšo, aktivno populacijo. Ker izboljšuje miselne sposobnosti in koncentracijo, je izredno primeren v času povečanih miselnih naporov

.

Se motnje spomina in koncentracije pojavijo tudi pri mlajših, aktivnih ljudeh? Kaj jim svetujete?

prim. asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani

Motnje spomina srečujemo v vseh življenjskih obdobjih, vendar jih mlajši razmeroma redko omenjajo. Največkrat gre za zelo obremenjene ljudi, ki zaradi hitrega življenjskega ritma kar naprej nekaj pozabljajo. Svetujem jim, naj izprežejo, naj začnejo uporabljati sprostitvene tehnike, predvsem pa naj se naučijo včasih reči »ne« oz. naj ovrednotijo, kaj je zanje v življenju zares pomembno. Napotim jih tudi v lekarno, saj si sami lahko pomagajo z zdravilom, ki vsebuje izvleček ginka. To je Bilobil, ki možgane oskrbi s kisikom in prepotrebno energijo, kar je v stresnih situacijah zelo pomembno.

Ali stres v sodobnem svetu vpliva na motnje spomina in koncentracije?

asist. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., spec. psihiatrije, Enota za krizne intervencije, Center za mentalno zdravje, Psihiatrična klinika Ljubljana

Kronični stres lahko vpliva tudi na možganske strukture, kar se kaže z zelo različnimi psihičnimi in vedenjskimi znaki. Najbolj značilni znaki stresa so spremembe v razpoloženju, vedenju in mišljenju, izguba smisla za humor, razdražljivost, napetost, jeza, potrtost, motnje spanja in težave v spolnosti. Ob stresu se izloča hormon kortizol, ki negativno deluje na možgane in lahko okvari možganske celice, kar povzroči motnje spomina in koncentracije. Zato delamo več napak in smo v nevarnosti, da se pri delu poškodujemo. Hkrati se težje odločamo in smo manj samozavestni. Otroci pogosto popustijo v šoli, saj se težje učijo. Pri starostnikih pa naj bi kronični stres na izgubo spomina vplival bolj kot staranje. Stres lahko vodi celo v nastanek duševnih motenj (tesnobo in depresivnost).

V sodobnem svetu se je stresu nemogoče popolnoma izogniti, lahko pa se ga naučimo nadzorovati.

  • Spoznajte stres in svoj odziv nanj.
  • Ugotovite optimalno raven stresa, ki vam omogoča največje dosežke brez uničujočih posledic.
  • Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano.
  • Izogibajte se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina.
  • Bodite redno telesno dejavni. Izberite si dejavnost, ki vam je v veselje.
  • Privoščite si dovolj spanja, redno izvajajte sprostitvene vaje.
  • Uravnotežite delo in zabavo.
  • Ohranite odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta.
  • Pogovarjajte se o svojih težavah.
  • Veselite se življenja!

Ali se danes staramo hitreje?

asist. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, Nevrološka klinika,
UKC Ljubljana

Zaradi podaljšanja življenjske dobe se bo v nekaj desetletjih izrazito povečalo število bolnikov z demenco, kar bo imelo pomembne posledice tudi za slovensko družbo. Pojavnost demence je namreč močno odvisna od starosti (zboli 5 % starejših od 65 let in 20 % starejših od 80 let).
V razvitih državah so se zdravstvene oblasti že pred časom začele spraševati, kako bo celotni zdravstveni sistem preživel, če se bodo uresničile napovedi o naraščanju števila bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki je najpogostejša oblika demence.

Demenca – prepoznajte jo v zgodnjem obdobju

asist. Mojca Muršec, dr. med., spec. psihiatrije, Oddelek za psihiatrijo, UKC Maribor

Demenca je izraz za skupino bolezenskih znakov in se lahko pojavlja pri različnih boleznih, najpogosteje pri Alzheimerjevi bolezni. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji skoraj 30.000 bolnikov z demenco. V naslednjih 20 letih naj bi se to število podvojilo! Žal demenco še vedno zelo redko odkrijemo v zgodnjem obdobju, ko zdravniki lahko še precej pomagamo pri zagotavljanju in ohranjanju visoke kakovosti življenja bolnikov. Zato ne odlašajte z obiskom pri zdravniku!